[MR07]
Kakovost vode za življenje in rast morskih školjk in polžev (se ne spremlja več)
Objave: [ 2010 2009 2007 ]

Kazalec prikazuje kakovost slovenskega morja glede na zahteve kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev.

V skladu z uredbo so v obdobju 2003-2009 na merilnih mestih 4 do 12-krat letno spremljani osnovni fizikalno-kemijski parametri, halogenirane organske spojine in kovine v vodi ter kadmij in živo srebro v sedimentu in v mesu školjk. V času od začetka poletja do začetka jeseni so v program vključene tudi analize toksičnega fitoplanktona.

V mrežo merilnih mest monitoringa kakovosti voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev so po letnem programu vključena tri merilna mesta, Piranski zaliv – Sečovlje, gojišče na Debelem rtiču ter merilno mesto v Strunjanskem zalivu.

Slika MR7-1: Delež merilnih mest z ustrezno kakovostjo vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev

Vir: Enotna zbirka podatkov monitoringa kakovosti voda, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010



- Zaščita in ohranjanje morskega okolja
- Ohranjanje kakovosti voda, da se omogoči življenje in rast morskih školjk in polžev
- Zmanjšanje količine hranilnih snovi v obalnih vodah.

Ocena kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev za obdobje 2003-2009 kaže, da je voda na vseh treh merilnih mestih ustrezala kriterijem iz Uredbe o monitoringu kakovosti voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Ur. l. RS 52/07). Osnovni fizikalno-kemijski parametri niso odstopali od predpisanih mejnih vrednosti, prav tako ne fekalne koliformne bakterije ter vsebnosti halogeniranih organskih spojin. Težke kovine v vodi so bile prisotne na vseh merilnih mestih, vendar so bile koncentracije nizke in na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Izmerjene vrednosti kadmija in živega srebra v mesu školjk in sedimentu so ustrezale predpisani metodologiji vrednotenja.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
Direktiva Sveta 79/923/EGS (Council Directive 79/923/EEC on the quality required of shellfish waters), Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Ur. l. RS 84/07), Uredba o monitoringu kakovosti voda za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Ur. l. RS 52/07), Pravilnik o monitoringu kakovosti površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev(Ur. l. RS 71/02)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Baza podatkov državnega monitoringa kakovosti voda, Agencija RS za okolje

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda), Polonca Mihorko, Mateja Poje, Maja Sever; http://www.arso.gov.si/vode/morje/

Datum zajema podatkov za kazalec: september 2010

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo letno, na osnovi programa spremljanja kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev. Spremljanje kakovosti vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev je del državnega imisijskega monitoringa kakovosti površinskih voda, ki poteka na podlagi Uredbe (Ur. l. RS 52/07) in Pravilnika o monitoringu kakovosti površinske vode za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev(Ur. l. RS 71/02). Dele morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev, določa Pravilnik o določitvi delov morja, kjer je kakovost vode primerna za življenje in rast morskih školjk in morskih polžev (Ur. l. RS 84/07). Z navedenimi predpisi je Slovenija v nacionalni pravni red prenesla Direktivo Sveta 79/923/EGS (Council Directive 79/923/EEC on the quality required of shellfish waters, http://rod.eionet.europa.eu/instruments/214). Monitoring je v letih 2003 – 2008 izvajal Nacionalni inštitut za biologijo – Morska biološka postaja Piran, v letu 2009 pa sta se mu pridružila še Zavod za zdravstveno varstvo Koper in Inštitut Jožef Stefan.

Metodologija obdelave podatkov: Ocena stanja je podana na osnovi metodologij, predpisanih zgoraj omenjeni zakonodaji.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: ocena stanja se podaja letno
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so zanesljivi in točni
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
22. oktober 2010
Jasna Grbović, Polonca Mihorko, Mojca Dobnikar-Tehovnik, Mateja Poje, Agencija RS za okolje