[PR10]
Število prometnih nesreč, žrtev in poškodovanih v cestnem prometu
Objave: [ 2009 2016 2011 2008 ]

Kazalec opredeljuje število prometnih nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu za obdobje 1991–2007 v Sloveniji in v državah EU. Zajete so vse prometne nesreče v cestnem prometu, pri ogledu katerih je sodelovala policija in ki so se zgodile v tekočem letu. Smrtne žrtve so tisti, ki so umrli neposredno v nesreči ali za njenimi posledicami v 30 dneh. Poškodovani je vsaka oseba, ki ni umrla, a je bila poškodovana v nesreči in je navadno potrebovala zdravniško oskrbo (CARE, 2009). Nesreče v železniškem, ladijskem in letalskem prometu zaradi svojega minimalnega deleža niso zajete.

Slika PR10-1: Razvoj števila prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih v Sloveniji

Vir: Road safety evolution in EU. CARE – European Road Accident Database, European Commission, 2009.


Slika PR10-2: Spremembe v številu prometnih nesreč, mrtvih in poškodovanih po evropskih državah v obdobju 1991–2007

Vir: Road safety evolution in EU. CARE – European Road Accident Database, European Commission, 2009.


- Do konca leta 2011 zmanjšati število mrtvih v prometnih nesrečah na 124 žrtev, s čimer bi v obdobju 2007–2011 prihranili približno 600 življenj (Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011.
- Povečanje prometne varnosti na cestah s pospešeno izgradnjo avtocestnega omrežja in obvoznic, izvennivojskimi križanji različnih prometnic, izboljšanjem voznega parka, izobraževanjem in ozaveščanjem voznikov ter poostrenim nadzorom nad kršitvami prometnih predpisov (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Izboljšanje varnosti v železniškem prometu, s poudarkom na izboljšanju prometne kulture udeležencev ter boljše varovanje ali odprava nivojskih prehodov cest z železnico (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).

V državah Evropske unije je leta 1995 umrlo 137 udeležencev v cestnem prometu na milijon prebivalcev. V slovenskem prostoru jih je v istem letu umrlo 208, s čimer smo presegli evropsko povprečje za 52 %. Po tem merilu je Slovenija v letu 1995 sodila med najmanj varne evropske države. V zadnjih desetih letih se je število žrtev na naših cestah nekoliko zmanjšalo (leta 2007 145 mrtvih na milijon prebivalcev). Kljub temu pa še vedno za visokih 69 % presegamo povprečje Evropske unije, kjer je leta 2007 v cestnem prometu umrlo 86 udeležencev na milijon prebivalcev.

Cilji in ukrepi za varnostno najbolj pereči prometni podsistem so za obdobje od 2007 do 2011 zapisani v Resoluciji nacionalnega programa varnosti cestnega prometa (Ur. l., RS, št. 2/2007). Resolucija ugotavlja, da je prometna varnost pri nas že dalj časa nesprejemljiva in nezadovoljiva ter izrazito zmanjšuje kakovost življenja naše družbe in njenih pripadnikov. Od leta 1995 do vključno leta 2007 je v Sloveniji zaradi prometnih nesreč umrlo skoraj 3600 ljudi. Kot odgovor na to Resolucija po zgledu drugih evropskih držav v ospredje postavlja vizijo nič, s čimer je mišljen pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč. Glavni cilj programa je, da število umrlih v prometnih nesrečah leta 2011 ne bi bilo večje od 124. Tako bi glede na gibanje zadnjih let, ko je umrlih v nesrečah glede na pretekla leta v povprečju manj, do leta 2011 ohranili približno 600 življenj. Resolucija obravnava pet varnostno najbolj izpostavljenih kategorij udeležencev cestnega prometa – pešce, kolesarje, mlade voznike osebnih avtomobilov (15–24 let), starejše voznike osebnih avtomobilov (nad 65 let) in voznike motornih dvokoles, ki so primarno obravnavani kot morebitne žrtve prometnih nesreč. Poleg petih najbolj ogroženih skupin udeležencev cestnega prometa Resolucija opozarja na dva najpogostejša vzroka prometnih nesreč – hitrost in alkohol oziroma prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi. Kljub upadanju števila smrtnih žrtev v cestnem prometu, pa število prometnih nesreč in poškodovanih ter s tem tudi družbeni stroški v Sloveniji nadpovprečno naraščajo. Letno število prometnih nesreč in poškodovanih v njih se je namreč po letu 1995 povečalo za 78 % oziroma 100 %. Vzroki so raznovrstni, pretežno pa jih je treba iskati v nadpovprečni motorizaciji in rasti cestnega motornega prometa ter v opuščanju varnejših prevoznih oblik (predvsem javnega potniškega prevoza).

Evropska agencija za okolje pojasnjuje vzroke takih gibanj (manj žrtev in več nesreč ter poškodovanih) v novih članicah EU (EEA, 2005):
- z izboljšanimi tehnologijami novejših vozil in njihovimi višjimi varnostnimi standardi;
- z višjo kakovostjo cest, njihovega projektiranja in cestne signalizacije;
- s spremembami zakonodaje v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola;
- z uvajanjem in izvajanjem strožjih omejitev hitrosti.

Tudi Evropska komisija se pospešeno ukvarja s cestnoprometno varnostjo. Leta 2003 je predstavila nov akcijski program za povečanje varnosti na evropskih cestah, ki ima tri poudarke (EEA, 2005):
- spodbujanje uporabnikov cest k odgovornejšemu vedenju, še posebno k večjemu upoštevanju obstoječih pravil, k osnovnemu in nadaljevalnemu šolanju zasebnih in poklicnih voznikov ter k učinkovitejšem preganjanju nevarnega obnašanja (pod vplivom alkohola in drog);
- izkoriščanje tehnološkega napredka varnosti vozil z izboljšanjem varnostnih standardov;
- vzpodbujanje izboljšav v cestni infrastrukturi, zlasti z ugotavljanjem in širjenjem primerov najboljših praks ter odpravljanjem črnih točk.

Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011 , Uradni list RS, št. 2/2007 in Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Road safety evolution in EU, CARE – European Road Accident Database (17. 7. 2009)
Skrbnik podatkov: European Comission, Directorate-General for Energy and Transport.
Datum zajema podatkov za kazalec: 17. julij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se osvežujejo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: /
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi razlik v definiciji prometnih nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih v posameznih državah in posledično uporabljenih korekcijskih faktorjev za izravnavo nesorazmerij, je primerljivost med viri podatkov ponekod vprašljiva.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (definicije prometnih nesreč, smrtnih žrtev in poškodovanih v cestnem prometu se med nekaterimi državami rahlo razlikujejo)

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2005: TERM 2005 09 – Number of transport accidents, fatalities and injuries (land, air and maritime). Indicator fact sheet. European Environment Agency (17. 7. 2009).
- Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007–2011. Uradni list RS, št. 2/2007.

Kazalec je bil osvežen 24. 12. 2009.
Aljaž Plevnik, Jani Kozina, Urbanistični inštitut RS