[PG08]
Lastništvo avtomobilov v gospodinjstvih
Objave: [ 2009 ]

Kazalec prikazuje delež gospodinjstev z enim, več ali brez avtomobila v letih 1996 in 2002, gibanje deleža gospodinjstev, ki razpolagajo z osebnim avtomobilom od leta 2000 dalje ter načine prevoza na delo za dve statistični regiji.

Slika PG8-1: Gospodinjstva po številu avtomobilov

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, pet letno.


Slika PG8-2: Delež gospodinjstev, ki razpolagajo z avtomobilom

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2009.


Slika PG8-3: Načini prevoza na delo v letu 2002

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, projekt Urban Audit, 2009



• Ozaveščanje in informiranje prebivalstva o trajnostni mobilnosti.
• Povečanje obsega in kakovosti javnega potniškega cestnega in železniškega prometa.
• Povezati kolesarske steze s postajališči javnega potniškega prometa in parkirnimi površinami za motorna vozila.
• Podpreti in razviti različne možnosti mobilnosti prebivalstva in oskrbe gospodarstva s poudarkom na trajnostni mobilnosti in sicer s povečanjem zanesljivosti prometnega sistema, povečanjem ekonomske učinkovitosti, povečanjem prometne varnosti, z nadaljnjim razvojem novih načinov prevoza ter z osveščanjem in vzgojo uporabnikov prevoznih sredstev.
• pogodbeni organi, naročniki in nekateri operaterji morajo pri nakupu vozil za cestni prevoz upoštevati energetske in okoljske vplive med življenjsko dobo vozil, vključno s porabo energije ter emisijami CO 2 in nekaterih onesnaževal, da bi spodbudili trg čistih in energetsko učinkovitih vozil in izboljšali prispevek prevoznega sektorja k okoljski, podnebni in energetski politiki Skupnosti.

Vožnja z osebnimi avtomobili povzroča precej vplivov na okolje. Od sprememb zemljišč za izgradnjo cestne infrastrukture, onesnaževanja z izpušnimi plini in hrupom, do obremenjevanja z odpadki. Poleg tega ne smemo pozabiti na prometne nesreče. V Sloveniji je od leta 1995 do vključno leta 2006 zaradi prometnih nesreč umrlo 3700 ljudi.

Promet je v Sloveniji leta 2007 prispeval za okoli četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov, ki so v 99 % nastali v cestnem prometu. Promet je tudi eden glavnih povzročiteljev izpustov plinov, ki povzročajo zakisovanje (NOx, NH3 in SO2), plinov, ki povzročajo nastanek O3 (CO, NMVOC in NOx), ter delcev (PM10 in PM2.5).

Velik problem predstavljajo tudi izrabljeni avtomobili, ki sodijo med nevarne odpadke. V letu 2008 smo v Sloveniji razgradili nekaj manj kot 7.000 izrabljenih motornih vozil. Lastništvo avtomobilov pri nas narašča in v letu 2006 je bilo v Sloveniji registriranih nekaj manj kot milijon osebnih avtomobilov.

Po podatkih Statističnega urada RS je delež gospodinjstev, ki razpolagajo z osebnim avtomobilom od leta 2002 do 2007 okoli 80 %. Že v letu 2002 pa je bilo skoraj 30 % gospodinjstev z dvema ali več avtomobili. Delež cestnega javnega prevoza je bil v letu 2008 skoraj za polovico nižji kot leta 2000. Podatki za Osrednjeslovensko in Podravsko statistično regijo kažejo, da se več kot 70 % ljudi na delo vozi z osebnimi avtomobili, s kolesom okoli 12 %, podobno kot z avtobusom, z vlakom pa se na delo vozi le nekaj več kot odstotek ljudi. Povprečen čas potovanja na delo je okoli 20 minut.

Anketa, ki so jo izvedli na Fakulteti za družbene vede kaže, da se prebivalci Slovenije zavedajo posledic, ki jih ima naraščanje prometa na okolje. Velika večina vprašanih za reševanje okoljskih problemov v mestih priporoča boljši javni prevoz. Za svoje vsakodnevne potrebe sicer 61 % vprašanih uporablja osebni avtomobil, toda od teh voznikov bi se jih bilo, ob ustrezni ureditvi javnega prometa, kar 80 % pripravljenih preusmeriti na javni promet.

Vzroki za večanje lastništva avtomobilov so predvsem predstave o večji udobnosti in boljši mobilnosti. Vendar je osebni avtomobil najbolj onesnažujoč in energetsko najmanj učinkovit način prevoza na potnika predvsem na urbanih območjih.

V letu 2008 se je na slovenskih cestah zgodilo skoraj 9.000 prometnih nesreč, 214 oseb je umrlo. Nekaj rešitev za povečanje prometne varnosti na cestah opredeljuje Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013 in sicer s pospešeno izgradnjo avtocestnega omrežja, obvoznic in zunajnivojskih križanj različnih prometnic, z izboljšanjem voznega parka, izobraževanjem in z osveščanjem voznikov ter s poostrenim nadzorom nad kršitvami prometnih predpisov. K večji stopnji varnosti v cestnem prometu bo prispevala tudi Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011, katere vizija je nič smrtnih žrtev na cestah v Sloveniji. V okviru Kohezijskega sklada pa je bila prijavljena in potrjena gradnja dveh avtocestnih odsekov: Smednik–Krška vas ter Vrba–Peračica.

Podobno kot v Sloveniji tudi v drugih državah Evrope lastništvo avtomobilov narašča. Poročilo EEA 'Time for action-towards sustainable consumption and production in Europe' navaja, da je bilo v letu 2004 v državah EU-25 registriranih 216 milijonov avtomobilov. Od leta 1990 je število naraslo za 38 %. Države z največjim porastom registracije osebnih vozil so Litva, Latvija, Portugalska, Poljska in v Grčija. Medtem ko avtomobil kot glavno prevozno sredstvo v državah EU-25 uporabljamo kar v treh četrtinah poti, kar 80 % svetovne populacije zaenkrat do avtomobila sploh nima dostopa. Tudi porazdelitev strukturnih evropskih sredstev potrjuje dejstvo, da je razvoj cestnega omrežja v ospredju. Tako je bilo med leti 2000 in 2006 za izgradnjo cest namenjenih 64% sredstev iz strukturnega sklada in le 5% železniškemu prevozu.

Poročilo Evropske agencije za okolje 'Okolje Evrope-četrta presoja' pa navaja nedavno Nizozemsko raziskavo, ki je pokazala, da ima javnost boljše predstave o prevozu z avtomobili kot o javnem prevozu v vseh pogledih, razen varnosti. Negativno predstavo o bolj trajnostnem prevozu pa je mogoče spremeniti z bolj celostnim prostorskim načrtovanjem in z naložbami v infrastrukturo v kombinaciji s tržnimi instrumenti, ki bodo zmanjšali privlačnost avtomobilov. To je bilo dokazano v modelnih mestih kot sta Strasbourg in Kopenhagen, kjer ostaja lastništvo avtomobilov nizko, raba bolj trajnostnih oblik prevoza kot so kolo in javni prevoz pa velika. .

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije, 2006, Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 - 2013 ter Direktivi o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (2009/33/ES), ki mora biti v nacionalno zakonodajo prenešena do 4. 12. 2010
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatkovni portal SI-STAT (Splošni kazalniki – pet letno in Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami – letno (Demografsko in socialno področje; Anketa o porabi v gospodinjstvih); Statistični urad Republike Slovenije, projekt 'Urban Audit' za leta 1991, 1996 in 2002.
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. avgust 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o lastništvu avtomobilov na gospodinjstvo so povzeti iz podatkovnega portala SI-STAT, Statističnega urada Republike Slovenije, podatkovni niz Splošni kazalniki - pet letno, ter iz poglavja Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami, Slovenija, letno.
Podatki za način prevoza na delo so povzeti iz projekta SURS 'Urban Audit’ ki so se zbirali za leto 1991, 1996, 2002. Več informacij o projektu Urban Audit: http://www.urbanaudit.org.
Metodologija obdelave podatkov: Za način prevoza na delo, so podatki zaenkrat predstavljeni le za dve slovenski regiji za kateri SURS zbira podatke.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:2
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):2
Negotovost kazalca (scenarij/projekcije):
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri:

Primerjava za Evropo in širše, je povzeta po:
• EEA Poročilo: Okolje Evrope, Četrta presoja, poglavje – trajnostna potrošnja in proizvodnja
• EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija
• EEA Report, No. 11/2005; Household consumption and the environment 02 Jan 2006
15. oktober 2009 podatki, 25. oktober 2009 besedilo
Barbara Bernard Vukadin, Urška Kušar, Agencija RS za okolje, Alenka Burja, Ministrstvo za okolje in prostor