[PG04]
Poraba energije in goriv v gospodinjstvih
Objave: [ 2009 2010 ]

Kazalec prikazuje gibanje porabe končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Slika PG4-1: Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, 2009


Slika PG4-2: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe leta 2002

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, 2009.


Slika PG4-3: Delež porabe energije v gospodinjstvih v letu 2007

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, 2009.


Prihranek končne energije v obdobju 2008–2016 za 9 odstotkov oz. 4.261 GWh z izvedbo načrtovanih instrumentov v okviru AN-URE. Ukrepi v sektorju gospodinjstva predstavljajo 1.165 GWh (27 %).
Cilji na ravni EU do leta 2020:
- zmanjšanje rabe energije za 20 %,
- zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20 %,
- 20 % energije, ki jo EU porabi, mora biti biti pridobljena iz obnovljivih virov energije.

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo okoli 20 % vse končne energije. Skupaj s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico.
Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2007 porabili za 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja. Znižanje rabe lahkega kurilnega olja v letu 2007 je najverjetneje posledica naraščanja cen in posledično odloga nakupa goriva. Ostalih vrst energije po letu 2003 porabimo približno enako. Nekaj nihanja je bilo v tem obdobju le pri zemeljskem plinu in toploti. Leta 2007 smo za oskrbo gospodinjstev porabili milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (vključene tudi hidroelektrarne) in odpadkov (31 %), naftnih proizvodov (27 %), električne energije (25 %) ter zemeljskega plina in toplote z enakim deležem (9 %).
Po zadnjih razpoložljivih podatkih (SURS 2002) največ končne energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za ogrevanje prostorov (53 %), kuhanje (25 %) ter segrevanje vode (13 %).

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih. Predvsem za ogrevanje in rabo električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

V gospodinjstvih v EU-25 (poročilo EEA, 2008) se največ energije porabi za ogrevanje prostorov (70 %), za segrevanje vode (14 %) ter za električne aparate in osvetljevanje (12 %). V večini držav članic EU-15 se je splošna učinkovitost ogrevanja prostorov v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih povečala predvsem zaradi boljše izolacije in preprečevanja izgube toplote. Vendar pa so rast števila in površine stanovanj ter povečane povprečne temperature več kot izničila ta izboljšanja.
Možnosti za izboljšanje učinkovite rabe energije so tudi pri električnih napravah in osvetljevanju. Nekatere vrste žarnic porabijo od 30 do celo 80 % manj energije.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
- Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016. Cilji so skladni s 4. členom Direktive 2006/32/ES doseči 9-odstotni prihranek končne energije z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije in energetske storitve, ter usklajeni z izhodišči Resolucije o Nacionalnem energetskem programu ter Direktivo 2006/32/ES.
- Akcijskem načrtu EU o energetski učinkovitosti.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad Republike Slovenije, podatkovna baza SI-STAT, (Energetska bilanca (1000 toe) november 2007; Končna poraba energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira; Energetska bilanca (1000 toe) julij 2009).
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. avgust 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: letno zbiranje podatkov o energetski bilanci in petletno zbiranje podatkov o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira. Podatki o količini in strukturi porabljene končne energije v gospodinjstvih glede na vir so povzeti iz podatkovnega portala SI-STAT, Statističnega urada Republike Slovenije, novembra 2007, podatkovni niz Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno.
Podatki o strukturi porabe končne energije v gospodinjstvih so povzeti iz podatkovnega portala SI-STAT, Statističnega urada Republike Slovenije, julija 2009, podatkovni niz Končna poraba energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira, Slovenija, pet letno.
Podatki o deležu porabe energije v gospodinjstvih so povzeti iz podatkovnega portala SI-STAT, Statističnega urada Republike Slovenije, julij 2009, podatkovni niz Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno.
Metodologija obdelave podatkov: /
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri:

Primerjava za Evropo in širše, je povzeta po:
• EEA, 2006: Okolje Evrope, četrta presoja
• EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija

15. oktober 2009 podatki, 19. november 2009 besedilo
Barbara Bernard Vukadin, Urška Kušar, Agencija RS za okolje; Alenka Burja, Ministrstvo za okolje in prostor