[OD12]
Odpadne baterije in akumulatorji
Objave: [ 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje letno količino nastalih in zbranih odpadnih baterij v Sloveniji, načine ravnanja in deleže različnih vrst baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi.
Baterija ali akumulator je vir električne energije z neposredno pretvorbo kemične energije, sestavljen iz ene ali več primarnih celic, ki se jih ne da ponovno polniti, ali sekundarnih celic, ki se jih lahko ponovno polni.
Odpadna baterija ali akumulator je baterija ali akumulator, ki ga je imetnik zavrgel, ker se ga ne da ponovno uporabiti ali zaradi drugih razlogov in je namenjen za predelavo ali odstranjevanje.
Nevarne snovi v baterijah in akumulatorjih predstavljajo kovine (živo srebro, kadmij, svinec) in elektroliti iz baterij ali akumulatorjev.

Pravila ravnanja v proizvodnji, prometu in rabi baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi in druge obveznosti v zvezi s prevzemanjem, zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem odpadnih baterij in akumulatorjev je določal Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi (Ur. l. RS, št. 104/00). Za baterije in akumulatorje, ki niso bile urejene s tem pravilnikom, se je uporabljal Pravilnik o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98 45/00, 20/01, 13/03, 41/04-ZVO-1). Določbe tega pravilnika veljajo za naslednje baterije in akumulatorje:

• baterije ali akumulatorje, ki so bili dani v promet po 1. januarju 1999 in vsebujejo več kot 0,0005 % živega srebra od celotne mase baterije ali akumulatorja,

• baterije ali akumulatorje, ki so bili dani v promet pred 1. januarjem 1999 in vsebujejo več kot:
– 25 mg živega srebra na celico in niso alkalno-manganske baterije, ali
– alkalno-manganske baterije, ki vsebujejo več kot 0,025 % živega srebra od celotne mase baterije,

• baterije ali akumulatorje, ki vsebujejo več kot:
– 0,025 % kadmija od celotne mase baterije ali akumulatorja, ali
– 0,4 % svinca od celotne mase baterije ali akumulatorja in

• svinčeve akumulatorje.

Slika OD12-1: Količine baterij in akumulatorjev danih na trg ter zbranih odpadnih baterij in akumulatorjev

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007; Letna poročila, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008


Slika OD12-2: Vrsta nastalih odpadnih baterij in akumulatorjev

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007; Letna poročila, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008



• Zmanjšanje vsebnosti težkih kovin - živega srebra, kadmija in svinca (Hg, Cd, Pb) v baterijah in akumulatorjih,
• prepoved trženja baterij s preseženo dopustno vsebnostjo živega srebra, kadmija in svinca,
• vzpostavitev in izvajanje sistema celovitega ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji ter:
- mogočiti potrošnikom brezplačno prepuščanje odpadnih baterij in akumulatorjev na določenih prevzemnih mestih,
- omogočiti ločeno zbiranje odpadnih baterij in akumulatorjev ter njihovo nadaljnjo predelavo (recikliranje) in odstranitev ostankov iz predelave.

V letu 2004 se je predvidevalo, da bodo dobavitelji dali na trg 4,6 milijona kg baterij in akumulatorjev, od katerih se je nato dejansko zbralo približno 38 % odpadnih akumulatorjev in baterij. Od predvidenih 3 milijonov kg baterij in akumulatorjev, ki naj bi jih dali v letu 2005 na trg, se je nato zbralo dve tretjini odpadnih akumulatorjev in baterij. Prav tako se je tudi v letu 2006 zbralo dve tretjini od predvidenih 1,9 mio kg akumulatorjev in baterij, kolikor naj bi jih dali na trg v tem letu.

Pravilnik o ravnanju z baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi, določa pravila ravnanja v proizvodnji, prometu in rabi baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi (živo srebro, kadmij, svinec) ter pravila ravnanja in druge obveznosti v zvezi s prevzemanjem, zbiranjem, predelavo in odstranjevanjem odpadnih baterij in akumulatorjev. Prevzemanje odpadnih baterij ali akumulatorjev, ki jih imetniki prepuščajo, njihovo zbiranje in predelavo ali odstranjevanje morajo na svoje stroške organizirati dobavitelji baterij ali akumulatorjev sami, za kar morajo predhodno pridobiti potrdilo Agencije RS za okolje (ARSO).

Na osnovi evidence dobaviteljev baterij in akumulatorjev, ki jo vodi ARSO, je bilo v letu 2007 registriranih 52 dobaviteljev, 47 jih je na ARSO oddalo poročilo o zbranih baterijah in akumulatorjih, od tega 1 ni navedel vseh zahtevanih podatkov.

Na osnovi 4 letne napovedi dobaviteljev ob vpisu v evidenco dobaviteljev baterij in akumulatorjev, je bilo v letu 2007 predvideno, da dajo na trg 2.311.877,50 kg baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi, kar predstavlja manjšo količino baterij in akumulatorjev, kot je bilo nato dejansko zbranih. V letu 2007 se je namreč zbralo 2.481.004 kg odpadnih baterij in akumulatorjev. Vir podatkov so poročila, ki so jih dobavitelji baterij in akumulatorjev posredovali za leto 2007. Razlog za tako odstopanje je v dejstvu, da so nekateri dobavitelji podali le količine akumulatorjev in baterij, ki jih nameravajo dati na trg in ne tudi njihove teže. Naslednji pomemben razlog je dejstvo, da dobavitelji, katerim je prenehalo veljati potrdilo o vpisu v evidenco dobaviteljev baterij in akumulatorjev pred letom 2007, niso ponovno vložili vloge za pridobitev novega potrdila, v kateri bi morali navesti tudi predvidene količine akumulatorjev in baterij, ki naj bi jih dali letno na trg v naslednjih štirih letih.

Z namenom predelave je bilo zbranih 99,95 % baterij in akumulatorjev, preostalo z namenom odstranjevanja. Leta 2007 je bilo predvideno, da se da na trg največ svinčevih akumulatorjev (2.302.001 kg), precej manj nikelj-kadmijevih baterij ali akumulatorjev (9.319,85 kg), najmanj pa baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo živo srebro (556,65 kg), skupaj torej 2.311.877,50 kg.

Sistem zbiranja odpadnih baterij in akumulatorjev v Sloveniji še vedno ne deluje organizirano. Izjema je zbiranje odpadnih svinčevih akumulatorjev in sicer se ocenjuje do 90% delež zbranih svinčevih akumulatorjev, ki se pojavijo na slovenskem območju. Zbiranje se izvaja največ preko registriranih zbiralcev na prevzemnih mestih v trgovinah z avtodeli, akumulatorskih in avtomehaničnih servisih, bencinskih črpalkah, ter v manjšem obsegu v okviru javnih služb pri ločenem zbiranju nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

Možnosti za predelavo odpadnih baterij v Sloveniji še ni, saj so ti postopki celo v svetu še v razvoju, zlasti pa je pomemben prag racionalnosti, ki je bistveno nad količinami, ki nastanejo v Sloveniji. Recikliranje odpadnih svinčevih akumulatorjev v Sloveniji izvaja podjetje MPI iz Žerjava, Črna na Koroškem.

Z izvajanjem predpisov EU na področju ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi, smo postopno dosegli zmanjševanje obremenjevanja okolja s kovinami iz odpadnih baterij in akumulatorjev.

Prepoved trženja baterij s presežno dopustno vsebnostjo živega srebra, kadmija in svinca, posebno označevanje teh baterij, obvezno ločeno zbiranje, recikliranje ter nadzorovano odstranjevanje, so pripomogli k temu, da živega srebra v baterijah za široko porabo praktično ni več prisotnega, da se nikelj-kadmijevi akumulatorji naglo umikajo okoljsko manj nevarnim novim tipom, da v alkalnih baterijah mangansko komponento zamenjuje okoljsko sprejemljivejša železova, da svinčevi akumulatorji za zagon batnih motorjev sicer še nadalje ostajajo nezamenljivi, vendar se je njihova učinkovitost na enoto teže povečala, življenjska doba pa praktično podvojila, ter da stabilna cena svinca dopušča ekonomsko recikliranje.

Slovenija želi v naslednjih letih doseči v širšem smislu predvsem vzpostavitev in delovanje učinkovitega sistema ravnanja z odpadnimi baterijami in akumulatorji, ki vsebujejo nevarne snovi, ki jih dobavitelji dajejo na trg, predvsem v ukrepe preprečevanja mešanja odpadnih baterij in akumulatorjev s komunalnimi odpadki, zagotavljanja prevzemanja odpadnih baterij in akumulatorjev pri trgovcih, ki dajejo te baterije in akumulatorje na trg, predelave in odstranjevanja ostankov predelave prevzetih baterij in akumulatorjev po postopkih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, zagotavljanja predelave in odstranjevanja odpadnih baterij in akumulatorjev, ki se zberejo v okviru ločenega zbiranja nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.

Za doseganje navedenih ciljev je ključno ozaveščanje in obveščanje ciljnih javnosti, predvsem potrošnikov (kupcev), ter sodelovanja z njimi. Prednostno jih je treba obveščati in izobraževati o možnostih oddaje odpadnih baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi v trgovinah na drobno, nevarnostih nenadzorovanega odstranjevanja odpadnih baterij in akumulatorjev, označevanju baterij in akumulatorjev in naprav s trajno vgrajenimi baterijami in akumulatorji, in metodi odstranjevanja baterij in akumulatorjev, ki so trajno vgrajeni v naprave.

Za doseganje ciljev pa je prav tako pomemben nadzor organizacije prevzemanja odpadnih baterij in akumulatorjev, nadzor opremljenosti trgovin z obvestili kupcem o ustreznem ravnanju z baterijami in akumulatorji in nadzor opremljenosti trgovin s prevzemnimi mesti za odpadne baterije in akumulatorje ter nadzor nad izvajanjem določil predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadnimi baterijami in akumulatorji glede ločenega zbiranja, predelave in odstranjevanja baterij in akumulatorjev.


Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007; Letna poročila.

Podatki o količinah baterij in akumulatorjev, ki vsebujejo nevarne snovi ter ravnanje z njimi, so povzeti iz Poročil o zbranih odpadnih baterijah in/ali akumulatorjih, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanju z njimi.

9. april 2009
Janja Podakar, Agencija Republike Slovenije za okolje