[EN16]
Skupna raba energije po gorivih
Objave: [ 2008 2013 2012 2009 ]

Skupna raba energije je količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v skupni rabi energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).

Podatek o skupni rabi energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Poraba fosilnih goriv povzroča emisije toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so emisije ob uporabi zemeljskega plina občutno nižje kot pri uporabi premoga. Poleg tega je pridobivanje in transport fosilnih goriv pomemben element obremenjevanja okolja. Poraba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča emisij toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov. Okolje z vidika emisij najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, kljub temu pa raba te energije lahko vpliva na ekosistem ali pokrajino. Iz tega sledi, da raba katerekoli vrste energije vpliva na okolje. Zmanjšanje vpliva je možno doseči s spremembo deleža goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije.

Slika EN16-1: Skupna raba energije po gorivih

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Institut Jožef Stefan, 2008.


Slika EN16-2: Deleži posameznih goriv v skupni rabi energije ter povprečne letne rasti deležev posameznih goriv, fosilnih goriv skupaj ter skupne rabe energije v letu 2007 ter obdobjih 1992-2007, 2000-2007 in 2005-2007

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008, Institut Jožef Stefan, 2008.


Slika EN16-3: Povprečne letne rasti porabe posameznih goriv, fosilnih goriv ter skupne rabe energije

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Institut Jožef Stefan, 2008.


Slika EN16-4: Struktura skupne rabe energije

Vir: Evropski statistični urad, 2008; Institut Jožef Stefan, 2008.


Cilj Slovenije glede skupne rabe energije je minimalna rast oz. rast, nižja od rasti bruto domačega proizvoda. Na ravni EU je bil sprejet cilj 20 % prihranek energije leta 2020 glede na scenarij »business as usual«.

Skupna raba energije je leta 2007 znašala 7.337 ktoe. Glede na leto 2006 se je povečala za 0,3 %, kar je občutno manj od povprečne letne rasti v obdobju 1992 do leta 2007, ko se je raba povečevala 2,2 % letno, in od povprečne letne rasti po letu 2000, ko je bila povprečna letna rast 2,1 %. V strukturi skupne rabe energije so leta 2007 prevladovala tekoča goriva (34 %), sledila so trdna goriva (22 %), jedrska energija (20 %), plinasta goriva (14 %) in OVE (10 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal 0,3 % skupne rabe.

Poraba fosilnih goriv se je v obdobju 1992-2000 povečala za 15 %. K temu je v največji meri prispevalo povečanje porabe tekočih goriv, sledi povečanje porabe plinastih goriv, medtem ko se je poraba trdnih goriv občutno zmanjšala na račun opuščanja rabe premoga v sektorjih končne rabe. Poraba jedrske energije se je povečala za 20 %, poraba obnovljivih virov pa za 43 % zlasti na račun nove ocene rabe lesne biomase v gospodinjstvih. Skupna poraba energije se je povečala za 20 %. V letih 2000-2007 se je povečala poraba vseh goriv z izjemo obnovljivih virov energije, poraba katerih se je zmanjšala za 3 %. Poraba fosilnih goriv se je povečala za 14 %, k čemur so skoraj enakomerno prispevala vsa goriva (trdna goriva 37 % povečanja, tekoča in plinasta goriva pa vsako 31 % povečanja). Poraba jedrske energije se je zaradi novih uparjalnikov zopet povečala za 20 %. Poraba skupne energije pa se je povečala za 15 %.

Najpomembnejša obnovljiva vira v Sloveniji sta hidrologija in lesna biomasa. Ker je raba lesne biomase v gospodinjstvih »le« ocenjena je nemogoče spremljanje trenda rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V industriji so podatki o rabi lesne biomase pridobljeni na podlagi vprašalnikov, raba hidroenergije pa je pridobljena na podlagi proizvedene električne energije. Kapacitete za proizvodnjo električne energije iz hidroenergije so se v obdobju 1992-2007 povečale, vendar je proizvodnja odvisna tudi od vodnatosti rek. Ostali obnovljivi viri (bioplin, solarna energija, itd.) imajo majhen delež.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih goriv so se spremenili tudi deleži goriv v skupni rabi energije. Leta 2007 so imela tekoča goriva več kot tretjinski delež, sledila so trdna goriva z 22 %, jedrska energija z 20 %, plinasta s 14 % in OVE za 10 %. Primerjava deležev goriv v letu 2007 z deleži v letih 1992, 2000 in 2005 pokaže, da je delež trdnih goriv leta 2007 dosegel najvišjo vrednost, delež tekočih goriv je bil v primerjavi z letom 2007 višji samo leta 2006 (nižji delež tekočih goriv je posledica nižje porabe glede na leto 2006, kar je pozitivno, saj smo po letu 2002 prvič priča zmanjšanju), delež plinastih goriv pa leta 2005. Za skupni delež vseh fosilnih goriv velja enako kot za trdna goriva, in sicer je bil največji delež dosežen leta 2007. Povečanje deleža goriv je zaradi povečanja porabe skupne energije povezano s povečano porabo goriv, kar je razvidno s slike. To z vidika zmanjšanja emisij toplogrednih plinov vsekakor ni vzpodbudno. Podobno kot za plin velja tudi za jedrsko energijo, delež katere je bil glede na leto 2007 višji samo leta 2005, ko je jedrska elektrarna obratovala brez remonta. Popolnoma drugačna slika je pri obnovljivih virih energije. Tu je bil delež glede na leto 2007 nižji samo v letu 1992, medtem ko je bil v letih 2000, 2005 in 2006 višji. Pri obnovljivih virih se torej soočamo z negativnimi trendi, ki nikakor niso skladni s cilji, ki jih Slovenija ima na tem področju.

Zaradi sprememb v deležih goriv v skupni rabi energije se spreminja tudi CO2 intenzivnost skupne rabe energije kar vpliva na skupne emisije CO2. Struktura skupne rabe energije se v preteklosti ni bistveno spremenila, poleg tega se je poraba skupne energije povečala. Rezultat tega je, da so se emisije toplogrednih plinov v obdobju 1992-2006 povečale za 21,9 %.

V prihodnje se zaradi tehnoloških izboljšav v sektorju transformacije, ki bo vključevala tudi zamenjave goriv (plinske enote v termoelektrarni Šoštanj so bile zgrajene leta 2008, v prihodnje pa se pričakuje še dodatne plinske enote na drugih lokacijah, ter nov premogovni blok v Šoštanju), ter zaradi nadaljevanja trenda zamenjave tekočih goriv s plinastimi gorivi in lesno biomaso v široki rabi pričakuje večje spremembe v strukturi skupne rabe energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih emisij CO2.

Rast skupne rabe energije v EU-15 je bila v obdobjih 1992 – 2006 in 2000-2006 1,0 in 0,8 %, kar je približno 60 % nižja rast kot v Sloveniji. V letu 2006 je bila rast negativna (-0,5 %). V strukturi rabe skupne energije v EU-25 je delež tekočih goriv večji kot v Sloveniji, saj znaša skoraj 40 %, občutno večji je tudi delež plinastih goriv (24 %), manjši pa so deleži jedrskega goriva (15 %), trdnih goriv (14 %) in obnovljivih virov (7 %). Pri primerjavi gibanja deleža goriv najbolj bode v oči skoraj ničelna rast deleža obnovljivih virov energije v Sloveniji in skoraj 5 % rast deleža obnovljivih virov v EU-15.

Skupna raba energije nam daje celovito sliko o rabi energiji v državi. Zato nanjo vpliva celoten spekter zakonodaje s področja energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, itd.) in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v smeri povečanja porabe zemeljskega plina in obnovljivih virov, ter v smeri večje učinkovitost rabe energije. To kaže tudi zadnji sveženj pravil EU na področjih energetika in podnebne spremembe, ki je bil objavljen januarja 2007.

Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov: Podatki za obdobje 1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna goriva, plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Za obdobje 2000-2007 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT in so bili objavljeni 25. septembra leta 2008. Za kazalec je bil uporabljen podatek Oskrba z energijo iz energetske bilance Slovenije. Za primerjavo podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako za EU kot za Slovenijo, zaradi primerljivosti, ker EUROSTAT uporablja drugačne kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za sektor 100900 »Gross inland consumption«.

Skrbnik podatkov je Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti skupne rabe energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Za izračun deležev posameznih goriv v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva.

Informacije o kakovosti:

o Prednosti: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
o Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 % do leta 1999 se giblje okrog 1 % po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna zlasti glede časovne primerljivosti zlasti za podatke o porabi obnovljivih virov, izhaja pa iz tega, da je pred letom 2000 podatke zbiralo in obdelovalo ministrstvo, pristojno za energetiko, po letu 2000 pa statistični urad. Za obdobje 1992-1999 uradnega podatka o porabi energije, ki bi bil neposredno primerljiv s podatki za obdobje 2000-2007, ni. V želji, da bi se tej konsistentosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste inštitucije, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje 2000-2007 prišlo do odstopanj.
o Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- European Commission, 2006: COMMUNICATION FROM THE COMMISSION - Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential (COM(2006)545 )

- EEA, 2007: EN26 Total Energy Consumption by Fuel

24. oktober 2008
Matjaž Česen, IJS - CEU