[EN05]
Intenzivnost izpustov iz proizvodnje električne energije in toplote v javnih TE in TE-TO
Objave: [ 2008 2014 2012 2009 ]

Pri izračunu kazalca so bili uporabljeni podatki o preteklih emisijah CO2, NOx in SO2 sektorja proizvodnja električne energije in toplote (CRF in NFR 1.A.1.a) ter podatki o proizvodnji električne energije in toplote javnih termoelektrarn in termoelektrarn toplarn (EUROSTAT oznaka 101121). Javne termoelektrarne in termoelektrarne toplarne so podjetja, katerih glavni namen je proizvodnja električne energije in toplote. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana proizvodnja na transformatorju. Kazalec je izračunan kot kvocient emisij posamezne snovi in proizvodnje električne energije in toplote.

Proizvodnja električne energije in toplote v konvencionalnih termoelektrarnah je znaten vir emisij različnih snovi in s tem pomemben element pri zmanjševanju emisij na državnem nivoju. V emisijah CO2, NOx in SO2 predstavlja proizvodnja električne energije in toplote največji oziroma drugi največji vir, zato zmanjšanje emisij v tem sektorju pomembno prispeva k zmanjšanju emisij na državnem nivoju in s tem k zmanjšanju obremenjevanja okolja.

CO2 je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča zadrževanje toplote v ozračju Zemlje, zaradi česar temperatura na njenem površju narašča. To bo imelo številne neposredne (pogostejši in daljši vročinski valovi, itd.) in posredne (večja pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov, dvig gladine morske vode) vplive na ekosistem in ljudi. SO2 prispeva k zakisovanju ozračja in emisijam (sekundarnih) prašnih delcev. Iz NOx s kemično reakcijo nastaja prizemni ozon, poleg tega prav tako kot SO2 prispeva k zakisovanju ozračja ter emisijam (sekundarnih) prašnih delcev.

Slika EN5-1: Gibanje intenzivnosti emisij CO2, NOx in SO2 iz proizvodnje električne energije in toplote

Vir: Institut Jožef Stefan, 2008, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008; Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Ministrstvo za gospodarstvo, 2008.


Slika EN5-2: Primerjava intenzivnosti CO2, SO2 in NOx med Slovenijo in EU-15

Vir: Institut Jožef Stefan, 2008, Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008; Statistični urad Republike Slovenije, 2008; ETC-ACC ; Evropski statistični urad, 2008.


Cilji za intenzivnost izpustov CO2, NOx in SO2 niso določeni, dejstvo pa je, da se morajo intenzivnosti zmanjševati, saj so cilji za emisije teh snovi določeni na državnem nivoju (Protokol o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja ter Kjotski protokol k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja) in ti cilji so nižji od trenutnih emisij. V pripravi je tudi revizija direktive 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka, ki jo Uredba NEC povzema. Revidirana direktiva bo postavila nove cilje za emisije SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM_2.5 za leto 2020. Poleg tega si je EU zadala cilj glede zmanjšanja emisij TGP za leto 2020.

Emisije CO2, NOx in SO2 na enoto proizvedene električne energije in toplote so se v obdobju 1992 – 2006 zmanjšale. Najbolj, za 95 %, se je zmanjšala intenzivnost emisij SO2. To je zlasti posledica namestitve razžvepljevalnih naprav v termoelektrarni Šoštanj: leta 1995 na bloku 4, leta 2001 na bloku 5 ter delne priključitve blokov 1-3 na razžvepljevalno napravo bloka 4 leta 2003; namestitve razžvepljevalne naprave v termoelektrarni Trbovlje (TET) konec leta 2005 in postopne zamenjave premoga v termoelektrarni toplarni Ljubljana (TE-TOL) do leta 2002. Glede na povprečje EU-15, je bila intenzivnost emisij SO2 leta 2006 nižja, in sicer za 6 %. Leta 2000 je bila intenzivnost proizvodnje električne energije in toplote še za skoraj 475 % višja od povprečne intenzivnosti EU-15. Slovenija je med državami EU-27 po velikosti zmanjšanja intenzivnosti SO2 na drugem mestu, za Luksemburgom.

Znižanje intenzivnosti emisij NOx je občutno, in sicer je bila intenzivnost leta 2006 za 39 % nižja kot leta 1992. Glavnina tega znižanja se je zgodila v letih 2005 in 2006 in je posledica izboljšanja metodologije izračuna evidenc emisij za ta sektor. Poleg tega je znižanje posledica izvedbe primarnih ukrepov v termoelektrarnah: rekonstrukcija kurilnega sistema bloka 4 TEŠ (1992), izvedba primarnih ukrepov na bloku 5 TEŠ (2003), izvedba primarnih ukrepov na blokih 1-3 v TE-TOL, ki so bili potrebni za dosego z zakonodajo predpisanih koncentracij emisij. V prihodnje se bo intenzivnost NOx še zniževala, saj se morajo koncentracije emisij NOx še znižati zaradi zaostrovanja zahtev po uredbi o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (Ur.l. RS, št. 73/2005). V primerjavi s povprečjem EU-15 je intenzivnost emisij NOx v Sloveniji skoraj dvakrat večja, v obdobju 2000-2006 pa smo se približali za 32 odstotnih točk. Velika razlika je posledica dejstva, da v Sloveniji praktično nimamo termoelektrarn na zemeljski plin, ki imajo boljšo učinkovitost od naprav na trdna goriva ter nižje emisije na enoto oddane energije goriva, poleg tega pa so obstoječe naprave v Sloveniji zelo stare. Intenzivnost emisij NOx se bo občutno znižala leta 2016, ko koncentracija emisij NOx iz velikih kurilnih naprav vhodne toplotne moči večje od 500 MW ne bo smela preseči 200 mg/m3, kar pomeni 60 % zmanjšanje emisij. Napravi, ki sodita v to kategorijo, sta blok 4 in blok 5 TEŠ.

Najmanj se je zmanjšala intenzivnost emisij CO2, in sicer za 13 %. To je posledica tega, da v obravnavanem obdobju ni prišlo do zamenjave goriv (nižja vsebnost ogljika v gorivih ter višji izkoristek) v proizvodnji električne energije in toplote ali do postavitve novih enot (višji izkoristek). Znižanje je posledica izboljšanja izkoristka proizvodnje obstoječih naprav ter znižanja vsebnosti ogljika v lignitu. V prihodnosti se s povečanjem porabe zemeljskega plina na račun porabe trdnih goriv ter namestitvijo novih naprav z občutno višjimi izkoristki pričakuje izrazitejše padanje tega kazalca. Pri gibanju CO2 intenzivnosti v obdobju 1992 – 2006 pade v oči leto 2001. Visoka intenzivnost je posledica višjega emisijskega faktorja (glede na leto 2000 je višji za 3 %) ter nižjega izkoristka proizvodnje električne energije in toplote v obdobju 2000-2002. V obdobju 2000-2006 se je v EU-15 intenzivnost emisij CO2 znižala več kot v Sloveniji, zato se je oddaljenost povečala. Leta 2006 je bila intenzivnost v Sloveniji višja za 44 %. Vzrok za to je enak kot pri intenzivnosti emisij NOx.

Zakonodaja, ki vpliva na intenzivnosti je sledeča: Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav (mejne koncentracije SO2, NOx), Zakon o varstvu okolja v povezavi z uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročijo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS št. 97/04) z uvedbo okoljevarstvenih dovoljenj (spodbujanje najbolj učinkovitih tehnologij). Za intenzivnost CO2 je zelo pomemben inštrument trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov, ki je bil uveden z Zakonom o varstvu okolja (Ur. l. RS št. 41/04). Za posamezno trgovalno obdobje je pripravljen državni načrt razdelitve emisijskih kuponov, na podlagi katerega so podeljene brezplačne pravice do emisij toplogrednih plinov. Če zavezanec v posameznem letu prekorači prejeto količino, mora presežek emisij pokriti z dokupljenimi pravicami. S tem so zavezanci spodbujeni k zmanjševanju lastnih emisij, saj jim to znižuje stroške poslovanja. Ker je sektor proizvodnja električne energije in toplote največji oz. drugi največji vir emisij, je znižanje le-teh ključno za dosego nacionalnih ciljev po Uredbi NEC (SO2, NOx) ter Kjotskem protokolu (CO2).

Poleg zakonodaje imajo na gibanje intenzivnosti močan vpliv investicije v termoenergetskem sektorju. Po dolgem obdobju neaktivnosti na tem področju (zadnja večja investicija sta bili plinski turbini leta 2000 v termoelektrarni Brestanica, ki je leta 2007 k skupni proizvodnji električne energije v TE prispevala 1,5 %), sta bili v TEŠ leta 2008 inštalirani dve plinski enoti vsaka električne moči 42 MW (druga enota je nadomestila proizvodnjo premogovnega bloka 2). TEŠ do leta 2014 načrtuje postavitev nove premogovne enote TEŠ 6, ki bo nadomestila enote 1, 3 in 4, TE-TOL načrtuje izgradnjo plinsko-parne enote, načrti TET vsebujejo plinsko parno enoto ali enoto na trdna goriva. Iz tega sledi, da smo pred obdobjem velikih aktivnosti v tem sektorju, kar bo zagotovo imelo močan vpliv na okoljski odtis proizvodnje električne energije in toplote.

Podatki za Slovenijo:
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o emisijah onesnaževal zraka (števec), ki so bili 7. maja 2008 poslani Združenim narodom in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / United Nations (UN) / UNECE-CLRTAP air emission inventories/UNECE-CLRTAP emisijske evidence / 2007 REPORT: CLRTAP SLO 1980-2005 / CLRTAP SLO 2007 Submission (1st submission) ter emisijah toplogrednih plinov ter podatki o proizvodnji električne energije v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah (1992-1995 – IJS , 1996 dalje – SURS) in podatek o proizvodnji toplote v TE-TO (1992-1999 – IJS, 2000 dalje – SURS)(imenovalec)

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka – Bojan Rode (Onesnaževala zraka) in Tajda Mekinda Majaron (TGP); Statistični urad republike Slovenije - Mojca Suvorov, Ivo Eržen

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani skupine za evidence emisij in projekcije UNECE/EMEP .
Podatki o proizvodnji električne energije in toplote so pripravljeni (zbrani) na letni osnovi in objavljeni na spletnih straneh SURS-a ter v tiskanih publikacijah. Poleg tega so podatki poslani Evropskemu statističnemu uradu (EUROSTAT). Pri pripravi podatkov je uporabljena metodologija EUROSTAT/IEA. Uporabljena sta bila dva različna vira informacij – pred letom 1996 je bil vir informacij izpolnjen vprašalnik za EUROSTAT, od leta 1996 pa uradna statistika SURS-a.

Metodologija obdelave podatkov: Kazalec je izračunan kot kvocient emisij snovi (SO2, CO2, NOx) in proizvodnje električne energije in toplote v javnih termoelektrarnah in termoelektrarnah – toplarnah. Uporabljene so emisije sektorja proizvodnja električne energije in toplote (CRF 1.A.1.a, NFR 1.A.1.a).

Informacije o kakovosti:
o Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij.
o Ocena (1 = brez večjih težav, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = z večjimi pridržki): Primernost: 1; Točnost: 1; Časovna primerljivost: 2; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- EEA, 2008: EN08 Emissions intensity of public conventional thermal power (electricity and heat) production
TEŠ, 2008: BilTEŠ 2007
ELES, 2008: Letno poročilo 2007
TEB, 2009: Spletna stran termoelektrarne Brestanica

23. januar 2009